Zgodovina galerije
Mestna galerija Ljubljana na Mestnem trgu 5 je najobsežnejše ljubljansko likovno razstavišče. Odlikujeta jo odlična lega v starem mestnem jedru ob Magistratu ter sodobno opremljene, svetle in prostorne dvorane v pritličju in dveh nadstropjih. Razstavni prostori so primerni tako za obsežne in zahtevne likovne razstave in projekte, kot tudi za manjše, intimnejše predstavitve vseh zvrsti sodobne likovne in vizualne umetnosti.

Stavbo na Mestnem trgu 5 je v začetku 16. stoletja zgradil grof Lanthieri. Njegova rodbina je v njej prebivala 200 let, v 19. stoletju pa je prešla v posest bogate trgovske družine Zeschko. Tu je prebivala velika ljubiteljica umetnosti Josipina Zeschko, zaradi očetove trgovine s steklom imenovana "glažovna princesa", pozneje poročena s tovarnarjem in veleposestnikom Fidelisom Terpincem, lastnikom fužinskega gradu. Leta 1866 je hišo kupil trgovec Hamann. Zgradba je bila v funkciji trgovskega objekta - nazadnje je bila tu trgovina s krznom - vse do leta 1963, ko je bila po odločbi občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center preurejena v umetniško galerijo. Prenovitev poslopja je po načrtih arhitekta Borisa Kobeta koordiniral Zavod za ureditev Stare Ljubljane.

Uprava Jakopičevega paviljona je po začetku rušenja paviljona decembra 1961 ostala brez razstavnih in poslovnih prostorov. Jakopičev paviljon so nato novembra 1962 preimenovali v Mestno galerijo in tako odpravili nejasnosti v strokovni javnosti o pravem nasledstvu Jakopičevega paviljona in z njim povezane gradnje novega paviljona. Novi razstavni prostori na Mestnem trgu 5 so bili za izvajanje razstavne dejavnosti Mestne galerije slovesno odprti oktobra 1963. V letih 1990 in 1991 je bila galerijska stavba s sredstvi Ljubljanske kulturne skupnosti znova temeljito obnovljena. Galerija je poleg posodobljenih razstavnih dvoran in prenovljenega podstrešja pridobila tudi kavarno v pritličnem delu.

Razstavna dejavnost
V štiridesetih letih neprekinjenega delovanja je Mestna galerija pripravila številne razstave, povprečno 13 razstav na leto, od leta 1996, ko je pridobila še stalno zbirko del na papirju, pa pripravlja občasne razstave tudi v najetih prostorih, tako da se je povprečno število razstav povečalo na 17 letno. Mestni galeriji se je leta 1998 priključila tudi Bežigrajska galerija kot nova enota in skupaj organizirata tudi do 30 razstav letno.

Na retrospektivnih in preglednih razstavah so bila prikazana umetniška dela številnih najpomembnejših slovenskih umetnikov različnih generacij. To so bili: Jakob Savinšek, Marij Pregelj, France Zupan, Majda Kurnik, Marjan Dovjak, Kiar Meško, Klavdij Palčič, Peter Kocjančič, Stane Jagodič, Zvest Apollonio, Janez Šibila, Karel Jakob, France Mesarič, France Peršin, Metka Krašovec, Rudi Španzel, Cita Potokar, Tomaž Gorjup, Rudi Gorjup, Olaf Globočnik, France Vozel, Leon Koporc, France Novinc, Bard Iucundus, Alenka Gerlovič, Bara Remec, Štefan Planinc, Božidar Dolenc, Janez Zorko, France Peršin, Izidor Urbančič, Dušan Tršar, Marko Tušek, Momo Vuković, Frančišek Smerdu, Janez Knez.

Med vrstami razstav tekoče likovne produkcije oziroma med razstavami, ki so prikazovale določen izsek iz umetnikovega delovanja, pa so razstavljali: Lojze Dolinar, Negovan Nemec, Peter černe, Tone Demšar, Dragica čadež, Jože Vrščaj, Jiri Bezlaj, Stojan Batič, Janez Boljka, Erik Lovko, Janez Pirnat, Masayuki Nagase, Stane Kregar, In memoriam Marij Pregelj (sodelovali so: Marij Pregelj, Petar Lubarda, Vladimir Veličkovic, Krsto Hegedušic, Gabrijel Stupica, Stane Kregar, Nandor Glid, Kosta A. Radovani, Branko Ružic, Stojan Batič, Drago Tršar), Božidar Jakac, France Mihelič, Janez Bernik, Andrej Jemec, Miha Maleš, Jože Ciuha, Silvester Komel, Milan Bizovičar, Ivan Čargo, Karel Zelenko, Maksim Sedej ml., Boris Kobe, France Slana, Jože Horvat-Jaki, Lado Pengov, Bojan Gorenc, Gorazd Satler, Marjan Gumilar, Črtomir Frelih, Marij Vrenko, Mladen Jernejc, Tomaž Kržišnik, Klavdij Tutta, Herman Gvardijančič, Dušan Kirbiš, Ivo Prančič, Seka Tavčar, Marijan Tršar, Milena Usenik, Bogoslav Kalaš, Marjan Gumilar, Dušan Zidar, Boris Kobe, Jože Šubic, Miha Vipotnik, Bogdan Borčič, Bojan Bem, Zvest Apollonio, Peter Černe, kostumograf Alan Hranitelj ter fotografi Stojan Kerbler, Miroslav Zdovc, Jože Kološa, Klavdij Sluban, Marjan Bažato, Joco Žnidaršič, Avgust Berthold, Jure Breceljnik, Božidar Dolenc, Evgen Bavčar in Herman Pivk, In memoriam Marij Pregelj (sodelovali so: Marij Pregelj, Petar Lubarda, Vladimir Veličković, Krsto Hegedušić, Gabrijel Stupica, Stane Kregar, Nandor Glid, Kosta A. Radovani, Branko Ružić, Stojan Batič, Drago Tršar).

Rezultat kulturnega sodelovanja in stikov galerije s prijateljskimi mesti in sorodnimi ustanovami v tujini pa tudi s tujimi avtorji neposredno je vrsta organiziranih mednarodnih razstav. Posebej v zadnjih letih se je to področje delovanja okrepilo, o čemer pričajo številne razstave tujih likovnih ustvarjalcev v Ljubljani, pa tudi samostojni in skupinski prikazi slovenske umetnosti v Wiesbadnu, Leverkusnu, Seulu, Augsburgu, Trstu, Novem Sadu, Sarajevu, Karlstadtu, Buenos Airesu, Sao Paulu, Budimpešti, Podgorici in Zagrebu. V galeriji pa smo imeli priložnost videti dela znanih avtorjev kot so: Robert Rauschenberg, Henry Moore (v okviru grafičnega bienala), Richard Mortensen, Valentin Oman, Hans Staudacher, Branko Ružić, Albert Merz, Bruno Gironcoli, Denis Bowen, Mangelos, Bischoffshausen, Max Bill, arhitekt Schweighofer, Johannes Deutsch, Antonio Girbes, Arve Hovig, Gotthard Graubner, Kiki Kogelnik, Amalia Peres Molek, Joe Tilson, Bill Woodrow, Johann Julian Taupe, Stephen McKenna, Bruno Chersicla, Dean Jokanovic Toumlin, Attersee, Juan Travnik, Milan Berbuč, Gunther Uecker, Andras Markos, Louis le Brocquy, Henry Tomaszewski, Carlo Ciussi, Dubravka Rakoci in Jaume Plensa.

Posebno pozornost je galerija namenjala predstavitvam mlajših umetnikov in predvsem novim generacijam likovnih ustvarjalcev. Galerija je aktivno spremljala najznačilnejše umetnostne pojave v slovenskem prostoru. Tako so bile pomembne uvodna razstava Neokonstruktivisti (Dragica Čadež, Drago Hrvacki, Tone Lapajne, Dušan Tršar, Slavko Tihec), razstava nove figuralike - Ekspresivna figuralika (Kostja Gatnik, Metka Krašovec, Lojze Logar, Franc Novinc) ter razstava konceptualizma skupine OHO.

Mestna galerija je poleg predstavitev slikarsko-kiparskih umetniških dvojic in trojic mlajših avtorjev sistematično razstavljala dela študentov ALU, nagrajencev reškega bienala mladih, dobitnikov študentskih Prešernovih nagrad (med njimi so bili poznejši pomembni slovenski in jugoslovanski umetniki: Duba Sambolec, Lujo Vodopivec, Štefan Galič, Zdenko Huzjan, Mojca Smerdu, Tugo Sušnik, Mirsad Begic, Bojan Gorenc, Milan Eric, Matjaž Počivavšek, Marija Ejti Štih, Jana Vizjak, Rajko Čuber, Boris Zaplatil, Zmago Posega, Črtomir Frelih, Marjetica Potrč, Mladen Jernejc, Marija Lucija Stupica, Roman Makše, Silvester Plotajs Sicoe, Petra Varl in drugi) ter skupin ali grup, kot so na primer Skupina 53 (Milan Berbuč, Mire Cetin, Alenka Eržen-Šuštaršič, France Peršin, Marko Šuštaršič, Drago Tršar, Melita Vovk-Štih), BE 54 (Peter černe, Andrej Jemec, Rudolf Kotnik, Tone Lapajne, Bogan Meško, Štefan Planinc, France Rotar, Viktor Snoj), Gruda, Junij, Barva, Grupa 69 (Janez Bernik, Jagoda Bujic, Dušan Džamojna, Dževad Hozo, Andrej Jemec, Adrijana Maraž, Štefan Planinc, Miodrag B. Protic, Vjenceslav Richter, France Rotar, Miroslav Šutej, Slavko Tihec, Dušan Tršar, Vladimir Veličković, Mehmed Zaimović) ter gostovanje Majskega salona po izboru ZDSLU. Organizirala je tudi prve razstave nove podobe v tedanji Jugoslaviji v zasnovi Enrica Crispoltija. Med tujimi skupinskimi predstavitvami so pomembne izbrane slikarske, grafične, oblikovalske, arhitekturne in kiparske pregledne razstave v razponu od različni tematskih do stilnih in generacijskih manifestacij. V ta sklop sodijo tudi razstave Dimenzije realnega, Mednarodni bienale karikature Brez besed, razstave jugoslovanskih in mednarodnih bienalov industrijskega oblikovanja, INTART. Poudariti je treba še razstavo Zimski salon z domačimi in tujimi umetniki, ki je kot redna likovna manifestacija nekaj let prinašala prikaze različnih ustvarjalcev, kot so npr. Jiri Bezlaj, Takayuki Nagase, Nataša Prosenc, Drago Rozman, Mojca Smerdu, Dušan Tršar, Jože Vrščaj, Dušan Fišer, Klementina Golja, Jože Barši, Ivo Prančič, Vlado Stjepič, Tugo Sušnik, Lujo Vodopivec, Marko Kovačič, Lojze Čemažar, Dušan Podgornik, Andrej Trobentar, Borko Tepina, Cveto Maršič, Samo Perpar, Zmago Rus, Kondrad Topolovec, Klavdij Tutta, Rajko Čuber, Igor Fistrič.

Program galerije
Program galerije se je skladno s kulturnimi potrebami ter naraščajočimi prostorskimi razstaviščnimi možnostmi v mestu z leti spreminjal in dopolnjeval. Že dalj časa je poudarek na uravnoteženem razmerju med razstavami domače in tuje likovne produkcije ter med skupinskimi in samostojnimi razstavami s posebnim poudarkom na pripravi retrospektivnih in preglednih prikazov uveljavljenih umetnikov in monografskih razstav mlajših ustvarjalcev.
Mestna galerija Ljubljana pri konkretnih razstavnih problemih združuje strokovni potencial in od vsega začetka vabi k sodelovanju domače in tuje specialiste za posamezna področja in likovne zvrsti, da lahko svoje poglede na umetnost potrdijo tudi z izbranimi razstavami. Med zahtevnimi projekti so avtorske razstave: Neokonstruktivisti 1968-1972 (avtor Aleksander Bassin); projekt Park kot kulturni prostor (avtor arhitekt Franc Vardijan); Veno Pilon - pariški fotograf (avtor Stane Bernik); Konstruktivistične in kinetične tendence v grafiki (avtor Brane Kovič) ter zelo odmevna razstava 150 let fotografije na Slovenskem v treh delih in v sodelovanju z Arhitekturnih muzejem in Moderno galerijo, Ljubljana (avtorji Brane Kovič, Milko Kambič in Stane Bernik). Izstopajoča razstava je bila tudi Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja (avtor Stane Bernik).

Informacije:
Mestna galerija: Alenka Premrov
Tel.: +386 (0) 1 2411770
el.pošta: mestna.galerija-lj@siol.net

Lokacije
Galerija je v starem mestnem jedru, v neposredni bližini Magistrata.

Delovni čas:
od 1.9. do 30.6.: 10.00 - 18.00
od 1.7. do 31.8.: 10.00 - 14.00 in 17.00 - 20.00
nedelje: 10.00 - 13.00
ponedeljki, prazniki: zaprto

foto 1: Blaž Samec
foto 2,3,4,5,6: D. Kracina

Lokacija