Stalna zbirka
V stalni zbirki Mestne galerije Ljubljana je 190 originalnih del na papirju sedemdesetih domačih in šestih tujih umetnikov. Njene glavne značilnosti so relativna mladost, hitra pridobitev visokega števila del, njihova specifičnost ter večinoma donatorski značaj. V desetih letih aktivnega zbiranja stalne zbirke smo zbrali dela vseh pomembnejših predstavnikov slovenske likovne umetnosti 20. stoletja. Le-ta predstavljajo njihovo razvojno ustvarjalno pot. Zbiralna politika je bila in je zasnovana na pridobivanju del umetnikov iz različnih obdobij in izraznih slogov. Razpon je širok - od tradicionalnega, realističnega obravnavanja pojavnega sveta do fantastičnega in abstrakcije. Zaradi njihove idejne heterogenosti in raznolikosti tehničnih pristopov je zbirka dragocen vir za raziskovanje. Kljub svoji notranji povezanosti njen samosvoj značaj omogoča najrazličnejše pristope k zbranemu gradivu, raznovrstne predstavitve v izbranih pregledih, tematskih izborih ali posameznih študijskih razstavnih segmentih in s tem ponuja vedno nove ugotovitve.

Razstavna dejavnost
Okvir zbirke je določila sama razstavna dejavnost. Galerija, ki se sicer že 40 let aktivno ukvarja z razstavljanjem in je v svojih prostorih gostila veliko tovrstnih projektov, je svojo zbirko začela oblikovati šele v devetdesetih letih. Možno usmeritev in dejanski zametek je pomenila razstava Denisa Bowna, angleškega slikarja in grafika, ki je bil v petdesetih letih eden izmed ustanoviteljev New Vision Centra v Londonu - prve londonske galerije, katere razstavna dejavnost je bila namenjena izključno abstraktni umetnosti. Ob koncu svojega gostovanja (2. - 21. 11. 1992) je galeriji daroval pet del. Ker stalna zbirka velja za legitimacijo vsakega muzeja in galerije, je bila želja po vzpostavitvi lastne zbirke, s katero bi galerija realno prikazala svoj odnos do kulturne dediščine in izpostavila samosvoj značaj v odnosu do drugih kulturnih ustanov, razumljiva. Oblikovanje zbirke originalnih likovnih del na papirju kot osnovnem nosilcu, pri čemer pridejo v poštev vse tehnike razen reproduktivnih, se pravi grafičnih tehnik, se je odprlo kot prva možnost. Zanjo se je galerija odločila iz več razlogov. Gre za avtonomna dela, ki so enakovredna drugim zvrstem likovne umetnosti, za dela, ki so odmevna ne glede na trenutne prevladujoče trende v umetnosti, kot tudi zaradi lažjega zbiranja, hranjenja in razstavljanja. Ne nazadnje s takšnim izborom Mestna galerija ne konkurira Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru ali Moderni galeriji. Iz takšnega razmišljanja je izšla tudi zasnova projekta Med materialnim in sublimnim, ki je predstavil izbor desetih slovenskih avtorjev (Hermana Gvardjančiča, Janeza Hafnerja, Zmaga Jeraja, Dušana Kirbiša, Metke Krašovec, Lojzeta Logarja, Franca Novinca, Dušana Podgornika, Iva Prančiča in Klavdija Tutte) z deli na papirju na potujoči razstavi po Južni Ameriki.
Vendar stalna zbirka, ki je prepuščena naključnim donacijam in ni pridobljena z načrtnim zbiranjem, ne more biti reprezentativna, njena rast pa je prepočasna. Svet galerije se je te nevarnosti zavedal, zato je ob podpori članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov organiziral akcijo, katere rezultat je bil oblikovanje stalne zbirke. člani so svoja dela galeriji podarili, ponudili v odkup ali v manjši meri posodili. Najpomembnejši vir pridobitev so donacije avtorjev samih, v prvi fazi so bile le-te posledica omenjene organizirane akcije, pozneje pa so umetniki, kot že Denis Bowen, ob koncu svoje razstave podarili galeriji eno ali več del. Na ta svojevrsten značaj zbirke Mestne galerije Ljubljana, ki je nastala pretežno iz donacij umetnikov, je leta 1997 v svojem poročilu opozoril, v Evropskem programu ocenjevanja državnih kulturnih politik tudi Michael Wimmer, poročevalec evropske strokovne komisije.

Prva likovna predstavitev (24. 4. 1996) je bila ob podpori Tobačne tovarne Ljubljana d.o.o. in Mestne uprave izvedena v prostorih na Mestnem trgu 4. Doživela je velik odmev, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker je bila uresničena nova stalna zbirka v slovenskem kulturnem prostoru. Predstavljenih je bilo 59 avtorjev, vsak z enim delom. Stalna zbirka se je novembra 1996 umaknila občasni razstavi, nakar je bila znova postavljena v nespremenjenem obsegu in obliki avgusta in oktobra 1997. Nova lokacija se je izkazala za hvaležno prostorsko razbremenitev galerijskega razstavnega programa, prostori stalne zbirke pa so tako postali novo razstavišče v najširšem pomenu. Naslednja postavitev je bila zaradi selitve stalne zbirke uresničena šele novembra 2002. Ta razstava z naslovom Generacijske vzporednice in Nove pridobitve je hkrati predstavila 50 avtorjev vseh generacij, od najstarejših, npr. Marija Preglja in Vladimirja Makuca, do najmlajših, npr. Silvestra Plotajsa - Sicoa, različne tehnike in vsebine ter obenem do tedaj še nerazstavljena dela tujih umetnikov.

Zavedamo se, da je postavitev zbirke, četudi ima značaj občasne razstave, najboljši način za njeno predstavitev javnosti, vendar ob številnih razstavnih projektih pogosto izpade. Z novo spletno stranjo omogočamo drugačen obisk stalne zbirke Mestne galerije Ljubljana.

Informacije:
Mestna galerija: Marina Mihelič Satler,
tel.: 01 2411 790
el.pošta: mestna.galerija-lj@siol.net

Lokacije
Prostori stalne zbirke so v bližnji stavbi Mestne galerije, v neposredni bližini Tromostovja in Prešernovega trga.

Delovni čas
od 1.9. do 30.6.: 10.00 - 18.00
od 1.7. do 31.8.: 10.00 - 14.00 in 17.00 - 20.00
nedelje: 10.00 - 13.00
ponedeljki, prazniki: zaprto

foto 1: Blaž Samec
foto 2: D. Kracina

lokacija