Slike
V Mestni galeriji Ljubljana, je na ogled okrog 50 akrilov na platnu akademske slikarke Kamile Volčanąek. Razstava izpostavlja slikarska dela iz zadnjega obdobja s poudarkom na ľenski figuri v njeni groteskni pojavnosti.
»Za Kamilo Volčanąek slika nikdar ni vnaprej zamiąljena pripoved, ampak predvsem likovno domiąljen sestav, kjer figurativni in geometrijski elementi nenehno izmenjujejo vloge in dopuąčajo svobodo različnih branj, ki jih ni mogoče zapreti v zaključene in enostavno berljive strukture. Scenografija prizora tu pravzaprav vznikne nenamensko, saj je vedno posledica gradnje slike kot likovne entitete. Na njenih skrbno kadriranih podobah noben narativni fragment ni samo pomenski označevalec, ampak pomemben kompozicijski element. Tako se tudi cenzurni trak pojavlja v različnih legah in skupaj z ostrino ostalih geometrijskih prvin, ki se velikokrat zdijo kot njegove izpeljave, vzpostavlja kontradiktorno razmerje do čutne zaobljenosti teles in domačnosti dekorativnih struktur. Zlasti na kasnejąih slikah postajajo geometrijske prvine vedno pomembnejąi strukturalni deli, ki intenzivno zaznamujejo razpoloľenje ambientov. S hladnim racionalizmom, značilnim za vse geometrijske strukture, in relativno statičnostjo se zoperstavljajo igrivim in gibljivim figuram, kot da bi jih skuąale prizemljiti ali celo prostorsko zamejiti. Na trenutke jih lahko občutimo kot izseke odtujene, brezbriľne, morda represivne zunanjosti, ki kot tujek vdira v intimne čutne interierje.
Njeno slikarstvo je sproąčena in intuitivna sinteza različnih vplivov, ki nastaja brez načrtnega zasledovanja 'programskih' konceptov sodobnih umetnostnih reinterpretacij. Na slikah se povsem naravno zlivajo stripovska risba, ploskovitost japonske grafike, duh secesijske ornamentalnosti, estetika popa in Richarda Lindnerja, kakąna figura se v drľi ozre celo k Boticelliju. Ob frivolnih samozavestnih debeluąkah pade sodobni lepotni ideal in se, tudi metaforično, osvobaja golota. Reminiscence se inovativno dograjujejo v sliko kot polje čistega likovnega uľitka, ki pa je tudi mesto drobnih humornih in ironičnih izjav, kjer se vtisi osebnih doľivetij in utrinki domiąljijskih predstav v nenavadnih povezavah sestavljajo v ekstravagantno vzduąje Kamilinih podob.« Nadja Gnamuą
Rojena je bila v Breľicah. Slikarstvo je ątudirala na ljubljanski akademiji za likovno umetnost pri prof. Marku ©uąterąiču in prof. Andreju Jemcu. Leta l978 je diplomirala pri prof. Janezu Berniku in pri prof. ©pelci Čopičevi z nalogo o Klimtu in dunajski secesiji. ®ivi in ustvarja v Ljubljani kot samozaposlena v kulturi.
|