KOMUNIKACIJSKE MREŽE

Koncept:
Alenka Gregorič & Bojana Piškur

Vizualne beležke:
A Gentil Carioca, Rio de Janeiro
Center in Galerija P74, Ljubljana
Center za vizualno kulturo, Muzej sodobne umetnosti, Beograd
ICA -Sofia
MGML, Mestna galerija Ljubljana
Moderna galerija, Ljubljana
Muzej moderne umetnosti, Varšava
Open Space, Dunaj
The Israeli Center for Digital Art, Holon

Umetniki:
Botner and Pedro / Guga Ferraz / Laura Lima / Ernesto Neto / Alexandre Vogler Vesna Bukovec
Mina Petrović & Vera Backović / Bik Van der Pol / Sabine Bitter & Helmut Weber / Aleksandar Dimitrijević / Dubravka Sekulić & Dunja Predić & Davor Ereš / Sanja Jovović / Jakob Kolding / Stefan Römer / Dušan Šaponja & Dušan Čavić / Mark Terkessidis / Milica Lapčević & Vladimir Šojat
Kalin Serapionov
Boštjan Bugarič, Domen Grögl
Apolonija Šušteršič
Peter Mörtenböck & Helge Mooshammmer
Avi Mograbi / Haim Ben Shitrit / Erzen Shkololli / Boaz Arad / Fikret Atay

V sodobnem trenutku, ko se skorajda vse institucije s področja kulture ukvarjajo predvsem s statistikami o številu obiskovalcev, o strategijah in marketinških potezah kako povečati to število in hkrati pridobiti nove in nove sponzorje, je postalo skorajda zastarelo govoriti o samih »subjektih«, ki pravzaprav so te številke – o obiskovalcih različnih kulturno umetniških prireditev oziroma rečeno drugače – o muzejski publiki.
Še do nedavnega je bil velik poudarek na progresivni ideji, da je potrebno povezati umetnostno institucijo in širši socialni prostor. Ta koncept je v veliki meri izhajal iz humanistično- pozitivističnega razmišljanja o multikulturalnosti neke družbe, kjer se vse razlike med ljudmi odpravijo oziroma »nevtralizirajo« prav v prostorih tako imenovane »popolne odprtosti.« Tovrstne strategije so bile po eni strani participatorni in socialno angažirani projekti, različne prakse odpiranja muzejsko/galerijskih prostorov »drugačnim publikam« (marginaliziranim skupinam, depriviligiranim, manjšinam…), po drugi pa programi, ki so se osredotočali predvsem na zabavne vsebine in podobno. Razmišljalo se je torej o ustvarjanju novih publik, o nekakšnih »garderobnih skupnostih «, ki skozi tovrstne umetniške projekte ustvarijo začasno idejo skupnosti za čas trajanja nekega spektakla. To je bilo povezano tako z idejo odpiranja prostorov kot z zahtevami po povečanju števila obiskovalcev.
Vendar v muzejih in galerijah obstaja samo ena vrsta obiskovalcev – muzejsko galerijska publika. Umetnostne institucije so namreč že po svoji naravi delovanja posebne institucije, prostori ki sicer funkcionirajo kot odprti in senzibilni do razlik, vendar le znotraj svojih meja. Zato se tudi obiskovalec že takoj po vstopu v fizični prostor znajde pred posebnim režimom, ki s svojimi nevidnimi kodami in sistemom nadzora predpisuje njegovo obnašanje, gibanje in nanazadnje tudi njegovo mišljenje. »Ultimativna publika« vsake umetnostne institucije bi torej morala proizvesti neposredne in konfliktne odnose z njo in s sistemom in se upreti prevladujoči produkciji vednosti.
Zato je danes eno izmed »poslanstev« progresivne umetnostne institucije predvsem ustvarjanje novih komunikacijskih mrež tako z lokalnim okoljem, kot širše z drugimi mrežami in sicer na način transverzalnega povezovanja. To ni neka vnaprej določena forma, ampak gre za način povezovanja, ki se konstituira skozi dogodke, različna zavezništva in začasno organiziranost ter je po svoji ideji povezana tudi s produkcijo drugačnih subjektivitet.

Zato nas bo predvsem zanimalo:
Kakšne so strategije in dinamike, ki so vključene v delovanje med situacijami, institucijami in diskurzi na način, da niso identificirane s temi prostori niti jim podrejene? Kako vzpostaviti takšno mrežno povezovanje v okoljih, ki so specifična? Kako se umestiti v nek prostor kot novo nastala umetnostna institucija? Kako vzpostaviti dolgotrajnejša povezovanja z lokalnim okoljem? Kako zaobiti pasti multikulturnega eksoticizma?

SPREMLJEVALNI DOGODKI
PETEK, 12. MAREC
12.00: Vodstvo po razstavi z gostujočimi umetniki in kustosi.
14.00 – 15.30: Prezentacije
Tadej Pogačar - Center in Galerija P74
Eyal Danon - The Israeli Center for Digital Art, Holon
Márcio Botner, Guga Ferraz, Laura Lima, Alexandre Vogler - A Gentil Carioca, Rio de Janeiro
Iara Boubnova – ICA, Sofia
Gülşen Bal - Open Space, Dunaj
Moderatorka Alenka Gregorič
15.30: Odmor
16.00 – 17.00: Prezentacije
Zoran Erić - Center za vizualno kulturo, Muzej sodobne umetnosti, Beograd
Adela Železnik - Moderna galerija
Ana Janevski - Muzej moderne umetnosti, Varšava
Alenka Gregorič – MGML, Mestna galerija Ljubljana
Moderatorka Bojana Piškur
17.00 – 18.00: Diskusija
Vodstvo, prezentacije in diskusije bodo potekale v angleškem jeziku.

ČETRTEK, 8. APRIL
18.00: Pogovor z dr. Barbaro Goličnik Marušić (Urbanistični inštitut RS) z naslovom Vedenjski zemljevidi.
19.00: Pogovor z dr. Boštjanom Bugaričem z naslovom Vedenje za razumevanje mesta.