Jutranja kava v kavarni mi polepša dan
Ker prihajam iz velikega kraja, sem bila vedno navajena, da zjutraj pred službo grem v mojo najljubšo kavarno in spijem kavico. Potem pa sem se preselila k fantu, ki pa je prihajal iz majhnega kraja in ko sem rekla, da greva na jutranjo kavo v kavarno, me je čudno gledal. Nisem vedela zakaj me tako gleda in nato mi je povedal, da tukaj ni ravno navada, da se hodi v kavarno zjutraj na kavo. Kava se pije doma. Tako sem imela eno veliko težavo, ker nisem imela rada turških kav.
Nekaj dni sem upoštevala fantov nasvet in se trudila, da sem pila kavo doma. Potem pa sem enostavno videla, da to meni ne paše. Ni mi pasala niti kava, niti da sem jo pila doma. Pogrešala sem kavarno. Tako sem se odločila, da grem vseeno zjutraj na kavo. Moram reči, da so me v kavarni zelo lepo postregli in nikoli nisem imela občutka, da bi jih bila čudna. Je pa res, da so se čudili vsi ostali. Vse skupaj je pri meni delovalo tako, kot da imam polno časa in ne vem kam naj grem z njim. To pa sploh ni bilo res. Imela sem polno dela čez dan, mogoče še več, kot vsi tisti, ki so to mislili. Le občutek je takšen, ko vidiš nekoga zjutraj piti kavo v kavarni.
Sedaj sem se navadila, ker sem si rekla, da se ne bom obremenjevala z drugimi. Meni jutranja kavarniška kava polepša dan in to je glavno. Kaj si mislijo drugi, pa je njihov problem. Niso oni jaz in oni ne živijo mojega življenja. Tako so se ljudje navadili, da je tudi jutranja kava v kavarni čisto nekaj normalnega.
Včasih gre z menoj tudi mož. Ja, lahko rečem, da se zavedam, da je to bil velik korak zanj in da sem vesela, da je kava zmagala pred običaji.