Kava

Jutranja kava v kavarni mi polepša dan

, , ,

Ker prihajam iz velikega kraja, sem bila vedno navajena, da zjutraj pred službo grem v mojo najljubšo kavarno in spijem kavico. Potem pa sem se preselila k fantu, ki pa je prihajal iz majhnega kraja in ko sem rekla, da greva na jutranjo kavo v kavarno, me je čudno gledal. Nisem vedela zakaj me tako gleda in nato mi je povedal, da tukaj ni ravno navada, da se hodi v kavarno zjutraj na kavo. Kava se pije doma. Tako sem imela eno veliko težavo, ker nisem imela rada turških kav. 

Jutranja kava v kavarni mi polepša dan

Nekaj dni sem upoštevala fantov nasvet in se trudila, da sem pila kavo doma. Potem pa sem enostavno videla, da to meni ne paše. Ni mi pasala niti kava, niti da sem jo pila doma. Pogrešala sem kavarno. Tako sem se odločila, da grem vseeno zjutraj na kavo. Moram reči, da so me v kavarni zelo lepo postregli in nikoli nisem imela občutka, da bi jih bila čudna. Je pa res, da so se čudili vsi ostali. Vse skupaj je pri meni delovalo tako, kot da imam polno časa in ne vem kam naj grem z njim. To pa sploh ni bilo res. Imela sem polno dela čez dan, mogoče še več, kot vsi tisti, ki so to mislili. Le občutek je takšen, ko vidiš nekoga zjutraj piti kavo v kavarni. 

Sedaj sem se navadila, ker sem si rekla, da se ne bom obremenjevala z drugimi. Meni jutranja kavarniška kava polepša dan in to je glavno. Kaj si mislijo drugi, pa je njihov problem. Niso oni jaz in oni ne živijo mojega življenja. Tako so se ljudje navadili, da je tudi jutranja kava v kavarni čisto nekaj normalnega. 

Včasih gre z menoj tudi mož. Ja, lahko rečem, da se zavedam, da je to bil velik korak zanj in da sem vesela, da je kava zmagala pred običaji. …

Kavica pri babici ob domačem kaminu

, , ,

Že kar nekaj let je od tega, ko sem prvič za vikend prišla k babici in zakurila kamin, ko je ona skuhala prvo jutranjo kavico. To so najlepši trenutki, ko jih imam z babico.

Ona živi sama in je popolnoma neodvisna od koga, čisto vse še postori sama, pospravlja hišo, kuha obroke, hodi v trgovino in plačuje položnice. Prav nobenega ne obremenjuje. Sama sem veliko časa preživela pri njej, ko sem bila v njenem varstvu. Spomnim se njenega milega obraza, takih babic počasi ne bo več, to pogrešam in sem žalostna, ko mislim, na svoje otroke, ker ne bodo videli takšne zlate babice, kot jo imam jaz.

Eno soboto sem prišla k njej zgodaj, ker sva se prejšnji dan slišali in mi ni delovala preveč zdrava po glasu. Zato sem takoj zjutraj odhitela so nje. Dobila sem jo še v postelji. Ko sem jo vprašala, kaj lahko naredim namesto nje, mi je z mirnim glasom rekla, a lahko zakurim, med tem časom pa bo ona skuhala prvo kavico in bova malo poklepetali. Ker mi je to bilo tako lepo, sem naslednjo soboto naredila isto, tako so se sobote ohranile.

Postale so najina stalnica, topel kamin, kavica in klepet!

Marsikaj modrega je imela babica povedati in še danes sem hvaležna, da sem jo znala poslušati. Ker sem bila še mlada, me to mogoče ne bi bilo treba zanimati, mene pa je. Uživala sem v njenih zgodbah in nasvetih. Kasneje sem videla, da je imela večkrat prav, kar je povedala iz izkušenj. 

Najdite skupni jezik s svojimi starimi starši, ker bo vam in njim to pomenilo ogromno. …