Coaching je precej uporaben
Ko danes pogledam nazaj, se mik zdi skoraj da neverjetno, kako zelo se je moje življenje spremenilo v trenutku, ko sem si dovolil narediti prvi korak k svoji osebni rasti. Dolga leta sem namreč verjel, da moram vse reševati sam, saj bo tako najbolje, ter bom lahko dosegel tisto kar si želim. Mislil sem, da je ranljivost znak šibkosti in da je neuspeh nekaj, česar se moram izogibati. A nekega dne sem se nato znašel na točki, ko sem preprosto vedel, da tako več ne gre naprej. Takrat pa sem prvič slišal za coaching. Takrat iskreno še nisem čisto razumel, kaj to sploh je, oziroma kaj lahko pričakujem, ampak začutil sem, da bi to znala biti pot, ki jo moram raziskati.
Prav spomnim pa se svojega prvega srečanja. Sedel sem nasproti človeka, ki me ni sodil, oziroma obsojal, ni mi iti dajal instantnih rešitev, temveč me je vodil z vprašanji, ki so me prisilila, da sem pogledal vase. Sprva mi je bilo neprijetno, oziroma sem to dojemal kot nekaj strašnega. A prav to nelagodje mi je dalo tisto moč, da sem pogledal vase. Tedaj sem videl, da je ravno v temu tista prava moč, ki jo ima coaching. Nekako ti da nov način, kako se lahko ozreš na samega nase, kajti tista oseba, ki te vodi, te “prisili”, da začneš na težave gledati iz nekakšne druge perspektive, kar mi je bilo v bistvu zelo všeč, ker mi je res pomagalo.
Tako pa sem s časom začel tudi opažati tiste konkretne spremembe. Moje odločitve so postale jasnejše, moj fokus ostrejši, moj notranji dialog pa veliko bolj prijeten. Tako mi je coaching res pomagal razumeti, da osebna rast ni nekaj, kar se zgodi čez noč, temveč proces, ki zahteva potrpežljivost, iskrenost in pripravljenost na spremembe. To je namreč proces, ki traja praktično celo življenje.